Dobro jutro, divji jaz….imamo ga vsi, če ga prebudimo.
Zanimiv konec tedna, ki je bil poleg vseh obveznosti, poseben še po dveh srečanjih in ugotovitvi, zakaj so moški moški, ženske pa smo ženske. Naši ženski možgani imajo kar nekaj zanimivih značilnosti, sposobne smo razbirati čustva in razpoloženja iz izrazov na obrazu, prepoznavati barvo glasu, povezovanja v prijateljstvu…teorija piše, da se ženske s temi talenti že rodimo. Mislim, da nama je bila z Ines skupna ugotovitev, da se morava nenehno nadgrajevati in postati to kar morava biti.
Dogovor št.1-Z Ines sva se že pred točno enim letom dogovarjali za srečanje, vendar ga nama je sneg preprečil. Včeraj sva imeli srečo in ulovili zadnji vlak. Izmenjali SMS, da se dobiva na stopnišču faksa, brez navodil, enostavno po žensko. Ines mi poklonila voden ogledlikovnih del na Fakulteti za socialno delo, prav tam v družbi prijateljev razstavlja dela, ki so na ogled tudi na njenem blogu. Ines, ne samo, da je slikarka, je tudi odlična pesnica. Komentirali sva tehnike, barve, barvno terapijo, izražanja…enostavno lepo. Izmenjali sva si čokoladna poživila, res je obe sva odvisnici, to sva si brez sramu priznali. Jaz celo v enem od zapisov. Privoščili sva si skodelico klepeta, nekje pod zemljo in do kosti obrali blogosfero… (čestitam preživelim). Fenomen ženskih pogovorov je, da jih moški v besedišču sicer dohitijo, v hitrosti pa nikdar. Pogovarjali sva se kot, da se poznava že od nekdaj, tem, ki so ostale neobdelane je ostalo še …za .par skodelic.
Dogovor št.2- S kom? Znekom, ki nikakor ne deluje po navodilih….deluje pa po naravnih zakonih.Jaz in naravni zakoni običajno nismo v harmoniji in kako skleniti dogovor z menoj, kivedno vse postavim na tehtnico, analiziramvse prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in grožnje…Očitno zelo preprosto…edini problem je v tem, da jazpazanesljivo ne bom prebrala najmanj sto filozofskih tekstov… Kaj je že izrekel Ajant pri Sofoklu:«Molči ženska! Ženskam je molk nakit.«No ja, ženske pa tudi nismo za novoletno okrasje…in seveda imamo na voljo 1001 obrambni mehanizem. Lokacija bar Riziko,ko zagledam SMS najprej pomislim, da je to zanesljivo šala, saj vem , da jetveganje, če se prvič po treh letih in pol bloganja odločiš, da greš z virtualnim neznancem na čaj. Uspe mi ugotoviti, da ni šala…in vklopijo se vsi varovalni mehanizmi. V malem kraju X lokala zanesljivo ni težko najti. In začne se igrica Kje sem?..ja tukaj, ampak tega lokala ni in ni. Poklicala pa jaz zanesljivo ne bom, ker sem neodvisna, samostojna in zeloooooo trmasta. Seveda bi lahko vedela, da je lokacija zapletena, ker so tudi njegovi zapisi zapleteni. Pride SMS: Kako gre? Ja hudiča, ne gre…ego se malo omehča in pokličem. Prijazni glas ponudi očetovsko pomoč, da me pa le pride počakat pred lokal…Si lahko mislite kam je šla vsa samozavest? Ne. A vam povem kam je izginil še preostanek, kar je ostal. Po izjavi, da je bil prepričana, da sem temnolasa, sem videla, da s komplimenti pa ni na TI. Seveda, če si blond se izgubiš, le kako mi uspe napisat post, glede na barvo las…bi lahko pisala o čevljih, frizurah, kam, kdaj in kako po trgovinah…in ostalih za njega trivialnih malenkostih.
Mimo tega lokala bi jaz lahko šla tisočkrat, pa ga ne bi opazila. Celo vstop v lokal je zapleten, kako šele najdejo izhod iz njega tisti, ki popijejo kozarček preveč.
S človekom, v katerem se skriva resnično bogat intelektualni kapital je komunikacija zelo enostavna,v veselje ga je poslušat, če si blond pa sploh.
Sledi vprašanje za 1 EUR s kom sem šla na čaj…Še boljše vprašanje pa je, ali bi šla, če bi pred srečanjem prebrala naslov Neznosna privlačnost ozkih luknjic, po srečanju pa Kdo ljubi globlje - moški ali ženska? Na kaj vasasociira prvi in na kaj drugi naslov…hmmmmm.
Vsem trem pa so bile skupne ugotovitve, da nas komentarji na blogih resnično niso nikoli prizadeli, le zakaj bi nas, če si znamo postavit zdrave meje, med resničnostjo, ki jo živimo in resničnostjo, ki je vnašamo v naš blogerski prostor. Kako imeti korist od sovražnikov je vedel že Plutarh.
Pesem za dobro počutje
Trenutno stanje duha: mogoče bi koga ustvarjalno okepala...
seveda, ampak si bila samo pohvalno obranaLahko me vzameš za PR
ooooo :-)
{ 15:51, 19. 12. 2009 }
{ Avtor Ines }
kok si fajn napisala
in res vidš ga vreme, če bi se dons menile, se spet ne bi dobile
se že veselim naslednjega srečanja!
lep dan še naprej!
Ines
Uuuuuuuuu.........
{ 15:56, 19. 12. 2009 }
{ Avtor Gost }
Zanimiva druščina... Verjamem, da ste se meli fajn. Dve rožci in en štinglček... Tapravšnja družba!
A, da ste nas tudi obirali... Pa nekako mislim, da nisem bila na jedilniku. Se mi ni ničkaj rig... - kolcalo. No, če ne bote meli drugič kaj bolj pametnega kot se spomniti na mene... Za vsa površinska (da se ne bi kdo šel še kakega jamarja) obiranja izpod pasu bom bla celo zelo hvaležna.
Sicer pa... A si natura blond ali pa samo kamuflaža...
lp tetka
Orhy :-)
{ 15:56, 19. 12. 2009 }
{ Avtor Ines }
to pa čist res kar je Santos napisala... tako z moje kot z njene strani, u glavnem je užitek obirat fajn ljudi in fajn zadeve, seveda pa je treba skrbet za ravnotežje, da se nam cukr preveč ne dvigne, sploh nam čokoholikom
sicer pa upam, da ni izpadlo kot da se ful obremenjujem s tem obiranjem... itak vem, da se dogaja. jaz tud počnem to hohoho ampak same dobre stvari so obrane
še to Santos
{ 16:01, 19. 12. 2009 }
{ Avtor Ines }
...mega komad itaq :-)))) in fajn stanje duha, jst bi se tut šla kepat :-)))
midve rožici sva bili v najinem miru sami in uživali v klepetu in debati o ženskih hormonih. Obdelava moškega je bila posebno druženje, ki je zahtevalo več energije...a če sem blonda se ne vidi.
In ja, tukaj na blogovju se dogaja marsikaj zanimivega ... so pa zelo pomembni odtenki zapisanega in sposobnost širine, da nekaj vzamemo za dobro, če je malo drugače, pa morda prizadene. Zame lahko rečem, da se rada hecam, toda poznam neke meje, od kjer naprej pa heca ni več.
In še česa drugega ne maram, seveda. Tole o globini ljubezni in tistih luknjicah se je meni zdelo zelo prisrčno!
Želim ti vse dobro!
P.S.: Aja, o čokoladkah sem pa pri Ines že večkrat zasledila!
P.S.: In ja, jaz sem na A, torej sta uspeli našteti vse moje dobre lastnosti?
torej dve odvisnici in en Jurast oboževalec sončnega čaja. Jami, pa si imela res poseben dan, haha. Se hecam, seveda si ga imela. In ker me ne ti ne Ines ne poznata vem, da me nista čisto nič obirali.
sem se prav veselo nasmejala... z Ines vem, da je šlo odlično, drugega človek niti ne more pričakovati, če vaju pozna...
... a očitno je steklo tudi z gospodom Skrivnostnim... me veseli, da se je zgodilo... vsekakor je komunikacija precej lažja in enostavnejša s človekom, ki si ga lahko tudi fizično predstavljaš...
bi pa "zaslužila" tisti evro, tudi če ga ne bi tako izvirno razkrila
no jaz sem pa blond
{ 20:25, 19. 12. 2009 }
{ Avtor Gost }
in se mi ne sanja pravilen odgovor za 1- euro...sem izgleda premalo na e-dnevniku ali pa res preveč blond. lp Radirka
seveda, če smo dovolj široki in odpremo vrata svobodi, lahko skozi igro besed spoznamo bogat duh, ideje, humor in navdih...<img src="tinymce/jscripts/tiny_mce/plugins/emotions/images/emotions.gif" border="0" alt="" />Saj res ti si na A,<img src="tinymce/jscripts/tiny_mce/plugins/emotions/images/heart.gif" border="0" alt="" /> o tebi samo dobro. Saj veš, da se jaz nikoli ne kregam in upam, da mi tudi drugi ne zamerijo, če mi srce nekontrolirano bije na levi...menda pomaga baldrijan<img src="tinymce/jscripts/tiny_mce/plugins/emotions/images/wink.gif" border="0" alt="" />
poglobljeno analizo česablogosfere,in bi užival v letenju perja, medtem, ko bi zamaknjeno plesal okoli smrečice, jaz bi pa gasila požarTi napiši analizo blogosfere, jaz pa postavim smrečico...a si za.
saj veš, da si ti prva, ki sem ji padla v objem...glede na to, da prve ne pozabiš nikoli...Deset nožno bili na sprehodu...pluga pa še ničakammmmmmmmmmmmmm
Santos, tale metalka je lahko po potrebi tut byonda:
obiralke in obiralci!
{ 09:18, 20. 12. 2009 }
{ Avtor tedi }
hahahha jaz sem vedela da si blond in da vam gre obiranje fejst od rok, hočem rečt od ust, tudi nisem dvomila. sama dbest babe!! in če si obiranje podaljšala še z moško družbo....razgibana dejavnost, tole obiranje
Že v petek, dragi moji, je Santoska napovedala povečano ustvarjalno vnemo in tiščanje na post in priznam, glede na to, da vikend ne preživim ob računalniku, da me je danes radovednost kar navijala
prvič: svetlolasost temnolasost.., tudi vkolikor ne vklapljam radovednosti po izgledu, se verjetno iz mnogih drobnih impulzov v nas razvije neka predstava - podoba. Osebnost je zame osebnost ne glede na barvo las ali navado depilacije je pa res, da sem si na podlagi ene izmed Danilovih slik očitno ustvaril predstavo rjavolase gospe skrivnostne...
drugič: virtualnost blogovskega prostora. Prav njej sem nekoč omenil, da navideznost (virtualnost) pravzaprav ne obstaja, vsak odraža samega sebe prav iz svoje življenske resničnosti, ki se odraža tudi preko načina ali nastopa na blogu.., in res je, da se srečujemo z našimi mislimi ko drug drugemu pestrimo naš resnični svet.
Tretjič: PR in obiranje. Obiranje ni temeljno. Temeljno je bilo srečanje obiranje pač ena izmed tem, pri nama bolj konstruktivno obarvana v smislu, koliko smo vsak posameznik, ki soustvarjamo prostor bloga, zmožni ta prostor začutiti v njegovih potencialih in jih vnašati v smislu kvalitetne ustvarjalnosti. Ugotovitev, blogovski prostor nam ponuja več, kot smo sposobni uporabiti ga... sekundarno obiranje, ki je sprožilo toliko radovednosti med morebiti obranimi, ta pa se ne razgalja na blogu, dragi moji, ta ostaja v sferi čajčkanja za tiste, ki so tega akta sposobni - majcene, sladke skrivnosti za pogumne.., tako da, Jan, z analizo ne bo nič. Je pa resnično, kar je Santos zapisala o PR. S parimi, neočitnimi a pravilno namerjenimi besedami je umetelno prebudila v meni črvička radovednosti do Orhidejinega stila, ki se je odrazil že v petek dopoldan
Četrtič: Moj globoki poklon tistemu divjemu jazu, ki je gospoda skrivnostnega povabil na čaj. Njena iniciativa, ja prav ste prebrali. Moram priznati, da mi je bilo povabilo v veliko čast. Predvsem se mi je zdelo spodobno, da se po nekajletnem srečavanju pogledava iz oči v oči, podava roke in odpreva prostor osebnem pogovoru. Priznati moram, glede na to, da je bilo zame prvič, da sem bil tudi malce radoveden ali bova uspela vpeljati tisto sproščenost iz blogovskega prostora tudi v Riziko baru in izkazalo se je da, kdor rizkira, profitira.
Petič: Pozabljeno vprašanje. Že prej, ko sva se dogovarjala za čajčka, sem ji priznal neko odločnost in pogum. Dejala je, da to ni pogum in dogovorila sva se, da na čajčku slišim kaj je bilo na mestu poguma v času odločitve, da si privoščiva čajčkanje. Kakorkoli že, pogovor je v svoji polnosti to začetno vprašanje zaobšel, in izgleda, da bo potreben še kak čaj, da bo razkrit
Šestič: Santos, taka kot si, četudi bjond, si super ženska. V čast mi je, da sva se osebno spoznala. Bodi kar si in izžarevaj dalje...
gospod skrivnostni bravo Lucija, no na moji osebni strani se gospod skrivnostni opredeljuje za samodiplomiranega bumbarja
sonca vsem obranim pa tudi tistim, ki sva jih pustila na drevesu
Kar se tiče skupnega obiranja, dobra ideja, le bojim se, da zaradi večjega števila obiralcev ne bo prav nič prej obrano - kvečjimu se obiranje še zavleče
Jurson - s to podobo v ogledalu se pač moraš spoprijateljiti, bo manj nadležna, verjemi
Santos - če zataji? ja... potem pa smo tu prijatelji, da pomagamo nazaj vzpostaviti red in harmonijo saj veš, kako pravi pregovor: če je vojna, je vojna za vse!