RESNICE IN ZMOTE

TUDI TO JE KULTURA

Še moj prispevek h kulturi. Prepričana sem bila, da bo informacijska revolucija utrdila dialog kot sredstvo demokracije.Na mojo žalost, se to ni uresničilo.  Po SSKJ je kultura skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.

Za dosego naših ciljev je pomembna medsebojna komunikacija. Koliko smo pozorni na sogovornikove odzive? Posledica so znane, zamere in konflikti. Pri mojem delu se vsakodnevno srečujem z izmenjavo informacij in misli, seveda ne vedno uspešno.

Saj poznate naše »zlate dečke« polne denarja …. Njihovo obnašanje pa je na nivoju, malčka, ki se negotovo postavlja na noge in pripravlja na prve korake.

Spomnimo se na »prvi vtis«…preden smo sploh izrekli prvo besedo. Še vedno se premalo zavedamo, da z iskrenim nasmehom komu polepšamo dan. Okoli mene kar mrgoli posameznikov, ki se ne zavedajo kaj je osebni prostor (intimni pas 15-45  cm, osebni pas 46-122 cm, socialni pas 122-360 cm, javni pas nad 360 cm)…ne zaradi tega, da bi dobila svinjsko gripo, predvsem me moti brca v nogo, tega pa ne prenesem, posebno ne v poslovnem komuniciranju. Pri verbalni komunikaciji ne pozabimo na pozdravljanje, ki je osnova komuniciranja, prav tako ne na predstavljanje in njegova pravila. Saj veste, posebna pravila veljajo v poslovnem komuniciranju.

Drugi del komunikacije je neverbalna komunikacija, očesni stik, mimika, dotik, oblačenje, vedenje o času …da vas ne zamorim.

Dialog je duša pogovora. Prevečkrat pozabljamo, da je pri kulturi dialoga pomembna tudi kultura sogovornika in njegova demokratična zavest. V krizi družbe dialog zelo hitro preraste v monolog močnejšega. Pristen dialog lahko navežem le z nekom, ki je svoboden, nenarejen in veseli me, da od sogovornika prejemam nova znanja in izkušnje, predvsem zato, ker se sogovornik od mene razlikuje.

Kaj storim kadar se srečam z  neotesancem? Ponavadi se jim umaknem, ohranim mirno kri in dostojanstvo…čeprav ga v mislih pošljem…

AVTOR ŠALE JE ....

Kaj je vic vemo.  Da so avtorji  3.900 let stare šale Sumerci, ki so nekoč živeli na južnem delu današnjega Iraka, prevedli pa bi jo lahko nekako takole: "Obstaja stvar, do katere nikoli ne more priti - da bi ženska "prdnila" v naročju svojega moškega." sem prebrala tu. Pri dobri duši eD-ja Kloti se mi je zopet postavilo vprašanje.

Kdo pa so avtorji šal, je meni prava neznanka.

Za nastanek šale so ponavadi krivi naši predsodki, saj veste kako izgleda, ko prav hitro o nekom nekritično postavimo vrednostno sodbo. In kakšne so te naše vrednostne sodbe, postavimo si ogledalo, že sam pogled na blog, in učna točka nekritičnih posplošenih predstav, ki so poenostavljene in  kategorične. Mislim si, da je šala kulinarična umetnost z dodatkom predsodkov, začimb kot so pretiravanje, udeleženci, osebnostne lastnosti ….

Jaz se šalam zelo rada smejim, ne vprašajte me ali se kdo pripovedovanju šal iz mojih ust smeji. Smeh je zdrav, sproža pravi endrofinski naval….zato smejte se.  

Uživam v dobri stand up komediji, meni poseben je angleški humor.

Me pa prav zanima, če kdo pozna avtorja kakšne šale, ki je postala legendarna in se širi od ust do ust, po elektronski pošti….

Sedaj pa še nekaj  šal, avtorja seveda ne poznam. 

Stari Arabec živi že več kot 40 let v New Yorku.
Nekega jutra si starec zaželi, da bi v svojem vrtu posadil krompir.
Ker je že star in šibkega zdravja, napiše e-mail sinu, ki študira v
Parizu:

Dragi Ahmed,
zelo sem žalosten ker ne zmorem posaditi krompir v svojem vrtu. Ko bi
bil ti tukaj, bi mi pomagal pri takšnih opravilih.

Tvoj ljubeči oče.

Že čez par minut dobi odgovor:

Dragi oče,
prosim nikakor se ne dotikaj ničesar na vrtu. Tam sem moral skriti TISTO stvar.

Tudi jaz te imam rad. Ahmed

Ne mine niti dobra ura, ko hišo starega Arabca obkolijo FBI, CIA, marinci.
Ped po ped prekopljejo celoten vrt. Presejejo vsako pest zemlje.
Najdejo pa nič.

Očitno razočarani po več urah iskanja zapustijo prizorišče.

Zvečer prejme stari Arabec še en e-mail od sina:

Dragi oče,

vrt je sedaj sigurno v celoti preštihan in ne bo ti težko posaditi
krompirja. Nažalost ti od tukaj nisem mogel kaj več pomagati.

Ahmed

Voze se Mujo I Haso u autobusu, vrućina, kad će šofer.

- Da vam pustim air condition?

- Nemoj, pusti neke narodnjake, nismo mi za taj hard rock

VIR

Blondinka pokliče svojega fanta v službo:

"Dragi, tu imam en "puzzle", ampak mi zlaganje ne gre in ne gre. Vsi deli
zgledajo enaki."

Na to pravi njen fant:"Imaš predlogo?"

" Ja, na škatli je narisan en rdeči petelin. Ampak vseeno ne gre."

Njen fant: "Ne vznemirjaj se, bova zvečer skupaj poskusila."

Zvečer si on ogleda škatlo. Sledi dolg pomenljiv molk. Potem pa reče:

"Tako, zdaj bova pa te koruzne kosmiče lepo pospravila nazaj v škatlo, potem pa nobene besede več o tem."

Fantek je vstopil v avtobus, se usedel zraven moškega, ki je bral knjigo
in opazil, ima ovratnik obrnjen narobe.

Fantek ga je vprašal, zakaj ima ovratnik obrnjen narobe. Moški, ki je bil
duhovnik, je dejal: "Jaz sem oče."

Fantek mu je odgovori: "Moj očka ne nosi ovratnik na tak način."

Duhovnik je umaknil pogled s knjige in odgovoril: "Jaz sem Oče mnogih."

Fantek je dejal: "Moj oče ima 4 fante, 4 dekleta in dva vnuka, pa vseeno
ne nosi svojega ovratnika tako! "

Duhovnik, ki je postajal nestrpen, je dejal: "Jaz sem oče stotih"
in se spet poglobil v branje svoje knjige.

Fantek je tiho obsedel in razmišljal kar nekaj časa, potem pa se je nagnil
naprej in dejal:

"Morda bi morali uporabiti kondom in si hlače obrniti nazaj,
namesto da ste obrnili vaš ovratnik."

SANTOS JE OPRAVLJIVKA (danes opravljam moške)

Ali je Santos radovedna? Zelo, včasih preveč.  A ni prav radovednost namen človekovega bivanja???

Rada postavljam trapasta vprašanja…in marsikomu s temi vprašanji dvignem tlak. Pri mojem delu pa ravno s trapastimi in naivnimi vprašanji, dobim odgovore tudi na tisto, kar nekateri nikoli ne bi povedali.

Eno takih vprašanj,  : » Zakaj si moški blogerji redko  medseboj  komentirajo? »

Mogoče, kadar je tema politika, tehnika….  Včeraj sem to vprašanje postavila Jursonu.

Njegov odgovor je bil:« To je dokaz evolucijske dozorelosti moških. Ženske nam počaaaaaasi sledite.«

Kako se moški evolucijsko dozoreli?  Pojma nimam.

Spodaj na sliki vidimo dva moška…prosim, lepo pozorno poglejte evolucijski čudež.

Vir

vir

Mene pa je tema zapeljala na področje moških čustev.

Doma imam zelo zanimivo knjigo, ki bi jo v branje priporočala vsaki ženski, avtorica Louann Brizedine odpira zanimive teme, nedavno tega sem možu in sinu glasno prebrala en odlomek, tako za informacijo….reakcija…pomenljivo sta se nasmihala.

Koliko resnice je v stereotipu, da smo ženske čustveno občutljivejše od moških? Sprehod med  moškimi čustvi, prav na hitro, avtorica je to zapisala na dolgo in zelo zanimivo. Ena izmed zapisanih trditev je, da se moški možgani na čustva odzovejo tako, da se mu skušajo za vsako ceno izognit.  Odgovor skriva v možganih, glavno središče za čustva in shranjevanje spominov je hipokampus, ki je v ženskih možganih večji. Moški pa imajo v svojih možganih dvainpolkrat več prostora namenjenega spolni sli ter večja središča za ukrepanje in agresivnost. Prav tako imajo moški večje procesorje v jedru najbolj primitivnih delov možganov, ki registrirajo strah in sprožajo agresivnost.

Na iskriv in meni povprečni bralki razumljiv način opisuje  skrivnost intuicije. Zakaj ženske berejo misli? Skrivnost je v čustvenem zrcaljenju. Ženski možgani so zelo nadarjeni za hitro vrednotenje misli, sposobnost razbiranja čustvenih odtenkov z obraza in barve glasu. Psihologinja piše, da je sposobnost občutenja tuje bolečine in hitrega razbiranja čustvenih odtenkov kamenodobnim ženskam omogočala, da so predvidevale nevarnosti in s tem preprečile posledice za otroke in zase.Prav tako avtorica opisuje zakaj nekatere ženske jokajo za vsako figo….želijo pozornost.

Zakaj se potem moški izogibajo moškim na blogih, tam za šankom niti ni videt tega pojava. Prav tako doma nisem opazila, da bi bila moja dva fanta brezčutna. Se pa v napornih časih rada umakneta v osamo.

Me ženske si pa rada jamramo, še bolj pa smo vesel, če nas kdo posluša. Ne recite, da ni res, ker si tu na blogih, prav rade kaj pojamramo. Ker je to ženski blog, se lahko še malo hvalimo…Ženske imamo možgane, ki so vrhunski čustveni stroj za branje in vrednotenje misli. Ali  smo ene take male jasnovidke? Seveda, in kmalu bomo konkurenca tetam na 090.

Tako, na temeljno vprašanje nisem odgovorila…» Zakaj si moški blogerji redko  medseboj  komentirajo? » Mogoče mi pa kdo odgovori?

Tudi v živo so odlični

MODROVANJE O DREKU

Ker toliko pišemo o dreku ali bomo vsi bogati, ali pa smo žalostni, ker smo izgubili okoljskega ministra. Se pridružujem še jaz mešanju dreka. Po skrbno prebranih komentarjih (izbrisanih mi ni bilo dano prebrat) in postih, lahko zaključim, da nihče ne trpi zaradi konstipacije (ufff zaprtja….lepše je pisat po domače in srat tudi). Seveda se na travniku tudi cvetoč plevel lahko skrije med zeli.

 Po nekajletnem bivanju na blogu še vedno ne razumem teh zasebnih sporočil in brisanja komentarjev. Pa ne zato, ker sem blond.  Do sedaj sem moje stališče na ZS(mail) pojasnila eni samcati Ženski, ki jo cenim, drugače pa ZS uporabljam za kofetkanje.

Kaj menim o brisanju komentarjev? En tak praktičen primer : »V gostilni popijete 10 jagermaistrov, gostinec vam jih je vesel, da ste že malo potrjeni, okajeni, nabrisani, izbrisani… zaračunal 12, v svojih poslovnih knjigah, pa jih poknjiži 8. Pošteno? Se strinjate?

Mogoče sem še vedno naivna, nezrela, ampak verjamem v besedo, ki se ji reče pluralizem. Moje mnenje je, da brisanje komentarjev, vključno s spreminjanjem komentarjev (tukaj ne mislim na popravljanje naših pravopisnih napak), več pove o nekom, kot 1000 besed. Glede na to, da se svet spreminja in z njim tudi mi, ima vsak dogodek več verzij, tako kot ima medalja dve plati. Jaz vem, da se nikoli vsi ne strinjate z menoj, zaradi tega sem tudi srečna. Še bolj vesela pa sem, kadar mi zapišite z argumenti, zakaj se z menoj ne strinjate, v tem vidim smisel komentarjev na blogu. Lahko me pošljete tudi v tri ….ne zahtevam preveč, kajne.

V želji, da se ne bomo spremenili v človeka, ki ga je Hobbes, prikazal kot sebičnega in nima posluha za družbo(Vojna vseh, proti vsem), sem si to zapisala, pa še komu, če se mu ljubi prebrat.

Vedno rada slišim drugo stran, čeprav se ne strinja z menoj. Rada postavljam zrcala…mogoče nam včasih pomagajo, da se vidimo, kako vstajamo iz dreka.

V vsakodnevnem življenju pa ugotavljam, da ljudje ljubimo sranja, posbeno sranja drugih.

Kaj vam naj zaželim, ker tokrat glasbe pa ne bo. Serjite povsod in na vsakem koraku...kot ste opazili je na to temo tudi veliko TV oglasov. So pri vas že pozvonili palčki in vam povedali...da iz vaše greznice pa smrdi...

VIR
Uffff mi je odleglo…pokakala sem  se . Sedaj pa mi vi lepo povejte, ali kaj smrdi?

DELIM VAM...

Sobota 23.1., prekrasen sončen dan, mraz, ki ti zbistri misli in midva na mali maraton po biserih naše obale.

Gregor Strniša je poet, ki ga rada prebiram, sprehodite se med vrsticami in se prepustite njihovi moči.

Morje je dišalo…da vas malo poškropim

Sedi na bregu, s tigrastim srcem v prsih.
Morje se dviga in pada ob čereh.
Veliko razmišlja o preteklosti in o smrti.
Morje se dviga in pada ob čereh.

Na črni skali se bleščijo neme školjke.
Pisane ptice pojejo v sencah dreves.
Kot orel plava nad temnim otokom sonce.
V nočeh se svetijo na nebu krone zvezd.

Zima gre mimo kot črna ladja mrtvih,
pomlad prihaja in odhaja v vetrovnih nočeh,
sedi na bregu, s tigrastim srcem v prsih,
in morje raste in pada ob čereh.

Ta dežela je najlepša,
najbolj vesela dežela sveta.
Pod to prstjo spi prva zvezda.
Poslednja bo sijala s tega neba.

V hiši, ki je najbolj vesela,
pa prebiva veseljak.
Ozvezdja njegovega telesa
sijejo v neskončni mrak.

Gleda, kako se igrajo skale.
Morje sredine v njem valovi.
Rad bi kdaj vsaj videl gore druge obale
Ampak druge obale ni.

Iz morja vstaja Luna
In Sonce vstane iz gore.
Pod morjem plava Luna
po morskem dnu globokem.

Skozi hoste morske trave
Plava ognjena Luna,
Za njo pošasto mračne,
Pred njo gre ribja truma.

Odpre se zjutraj gora
In Sonce plane k nebu.
Velik mrtvak iz groba
Prijezdi ven v oklepu.

ZAKAJ IMAMO SANJE?

ker brez njih ne bi mogli prenesti resnice (Remarque).

Na današnji dan 13. januarja 1898  je pariški dnevnik L'Aurore je objavil odprto pismo z naslovom J'accuse (Obtožujem), naslovljeno na predsednika republike. Napisal ga je francoski pisatelj Emile Zola. Osvetlil je ozadje sodnega procesa proti stotniku Dreyfussu, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja.

VIR

Ob tem sem se spomnila, kako je kaj med nami z odkritostjo in resnico.

Kdo je odkrit? Po preprosti definiciji tisti, ki reče vse kar ima v mislih, jasno izraža lastno prepričanje.

Kaj pa resnica? Nekdo, ki pove svoje mnenje in ni le iskren, ampak reče kar ve, da je res.

Zola je o resnici povedal :« Kadar se resnica pokopava, kadar ji ne dopušča, da bi kot bilka prodrla na površino, ona ne miruje, takrat zbere svojo moč in se prebije z eksplozivno silo.«

Kdaj govorimo resnico? Ali kljub tveganju, da bi si škodovali ali kaj izgubili govorimo resnico? Ali pri govorjenju resnice preračunavamo?

Postavila sem veliko vprašanj. Na koncu sem želela samo povedat, da v naši družbi pogrešam intelektualce,  ki bi se postavili v bran Človeka (tistega malega).

Seveda pa se nam takoj postavi naslednje vprašanje:«Kdo je intelektualec?«

Za tiste, ki se jim ne ljubi brati pa …..

VROČA MUCA V MOŠKIH HLAČAH

Ob prebiranju Juretove veslaške avanture (klik), sem se ob komentarju Kloti spomnila na že davno gledan film Srdjana Karanovića o Virdžinah.

vir

Še dobro, da obstaja digitalna tehnologija in internet, da sem se s pomočjo vseh virov dokopala do tega zapisa (v digitalni dobi je zelo lahko kršit avtorsko pravo, vire bom zgledno navedla).

Začinimo s pregovorom:« Mož kraljuje, žena vlada« in fotografijo črnogorske virdžine, ki je pripadala plemenu Drobnjak.

 vir

Le kje se lahko drobtinice prvinskega ohranijo, kot  na odmaknjenem kamnitem Balkanu. Virdžine, te Amazonke z Balkana se pojavljajo na območju Albanije, Kosova in Črne gore. Glede njihovega pojava se  zgodovinarji opirajo na albanski zakonik Kanun, vendar pa pred 19. stoletjem ni konkretnih dokazov o njihovem pojavu. Za virdžino se pojavlja več poimenovanj, tobelija, ostajnica, virgjineshe, možata ženska.

vir                                                             vir

Avtorji kot motiv za preobrazbo navajajo, da je vzrok predvsem ekonomski, ko v družini ni bilo sinov, so starši hčerko preobrazili v sina, drugi vzrok pa so dogovorjene poroke.

Z zaobljubo k deviškosti je virdžina prevzela moško družbeno vlogo, se dosmrtno ali pa začasno zaprisegla celibatu. S prevzetjem vloge moškega pa so lahko opravljale moška opravila, nosile orožje, moška oblačila, lahko so kadile, pile alkohol in sodelovale pri krvnem maščevanju. Virdžina pa ni smela imeti potomcev. Omogočeno ji je bilo, da so jo naslavljali kot moškega in pridobila si je možnost pogreba, ki je veljal samo za moške. 

Da na kratko povzamem, kaj pravijo viri na internetu kdo so bile virdžine; dekleta, iz družin kjer ni moških potomcev in jih vzgajajo kot fante, imajo iste pravice kot moški, dekleta, ki so se želela izognit poroki in so se do smrti zavezala celibatu, ločene ženske, ki se zaprisežejo, da se ne bodo več omožile, ženske, ki se odpovedo poroki, zaradi pomanjkanja moških potomcev, dekleta, katerih družina je vpletena v krvno maščevanje in opravljajo moška dela, neke vrste začasni celibat.

vir

vir

Po virih na internetu na prostoru Balkana sedaj živi le še nekaj deset virdžin.

Kako bi zdaj napisala zaključek? O madonca, a bi vi brali kaj o vročih mucah….to prepuščam vaši domišljiji. Zaključili bomo čisto resno, pomembno je da vemo, veste, da ženske nismo  pomanjšani moški !!!! Jasno? Jasno!    

Vroča muca

vir

A STE SREČNI POTROŠNIKI ?

A zakaj vas to sprašujem? Sem pač ena firbčna baba, ki ji je vreme ponagajalo in ni šla na razprodaje…lažem.

vir

Celo Smith in Ricardo sta imela težave kako definirati potrošnika in potrošnjo. Gospoda sta  potrošnjo opredelila kot proces, kjer je vrednost porabljena ali uničena,  se pravi, če v tem procesu ni ustvarjenega nič vrednega, potem je to prava potrošnja. V kolikor pa je pri porabi neke vrednosti, ustvarjeno nekaj vrednosti, bravo potem pa imamo produktivno potrošnjo, ki predstavlja produkcijo. V tržni ekonomiji potrošnja velja za produktivno družbeno aktivnost.

vir

Shor  je  zapisal, da je potrebno ločiti zapravljanje od našega zaznavanja osebne vrednosti in bogastva.  Materializem  je, da se osredotočimo na pridobivanje stvari, ki jih v resnici sploh ne rabimo,  ampak se z njimi pokažemo v družbi.

TV oglasi, oglasi v časopisih, panoji, reklame na vsakem koraku, kupiš dva, tretjega vam podarimo, polovico plačate zdaj, polovic  čez dve leti….poznate, preproste metode  zapeljevanja.